Koroška - pozabljeni biser

Tako smo se za nekaj dni podali na Slovensko Koroško, brez velikih pričakovanj in načrtov. Poseben pečat pokrajini dajejo tri doline – Mežiška, Dravska in Mislinjska in tri pogorja – Pohorje, Karavanke in Savinjske Alpe. V regiji se je menda že začasa rimske dobe pričelo razvijati rudarstvo, na podlagi katerega se je razcvetelo železarstvo in lesna industrija. Da bi kar najbolj spoznali rudarstvo, smo se najprej podali v Podzemlje Pece. Rudarji so v času delovanja rudnika pod goro Peco izkopali pravi labirint, okoli 1.000 km rovov, od katerih je le manjši del odprt za turistične namene. Rudnik in rudarska delovišča smo si ogledali z rudarskim vlakom. Vožnja je zanimivo doživetje. Vagoni so majhni in v njih je seveda popolna tema. Ko z vlakom »drviš« po 3,5 km dolgem rovu v osrčje gore, kar pošteno ropota, vibrira in včasih dodobra potrese. Prav zares dobiš pravi občutek, kako je bilo delo v rudniku naporno, še preden vidiš in spoznaš vse podrobnosti. Pred vstopom v vlak dobiš naglavno svetilko in vso potrebno opremo, tako si lahko med vožnjo ogleduješ zapise, ki so vrezani v les samega vagona in ob tem ti misli bežijo na vse strani, vsaj jaz nisem imela prave želje po nekem pogovoru med samo vožnjo. Naj omenim, da sem si rudnik od znotraj ogledala sama, otroci in partner so ostali zunaj in si ogledovali dinozavre, skulpture in ostale zanimive predmete na razstavi. Otroci gredo lahko z vlakom v rudnik od 5 leta dalje (kadar so manjše skupine gostov), tu bi dodala, taki pogumni, ki jih ni strah ropota, teme in velikih jam. Razložili so mi, da imajo veliko obiska s strani vrtcev in da otroci zelo uživajo - očitno so koroški otroci zelo pogumni.

 

 

Skupaj z vodnikom smo odkrivali skrivnosti dela rudarjev v različnih zgodovinskih obdobjih. Razsežnost rovov in zgodbe o življenju rudarjev so zelo zanimive. Od časa do časa te kar stisne v prsih, kako naporno je bilo delo, ki so ga opravljali celo otroci in ženske. Najbolj me je presenetilo dejstvo, da so bile ženske užaljene, ko so njih in otroke zaščitili in niso smele več delati v rudnikih. Kasneje sem razumela, zakaj je bilo temu tako, dodelili so jim namreč dela v gradbeništvu. Dela so bila zelo težaška, a so bila zanj plačana slabše, kot za podobno delo v rudniku. Verjetno od tod moč in odločnost Korošicam, saj so bila vedno vajene težkih del in razmer.

 

 

Zelo zanimivo doživetje, ki ga nudijo v rudniku, je vožnja s kajaki po zalitih rovih in okopih. Vožnja je primerna v vseh letnih časih in vsakem vremenu. Si je pa potrebno za to posebno doživetje vzeti več časa, tovrstni ogled namreč traja vsaj 4 ure, število oseb je omejeno in potrebno se je predhodno najaviti. Predhodna najava prav tako velja za vožnjo po rudniku z gorskimi kolesi. Tu prav zares pridejo na račun vsi ljubitelji kolesarjenja in drugačnih doživetij. Kako posebno je Podzemlje Pece priča tudi podatek, da je imenovano za osrednjo in informacijsko točko čezmejnega Geoparka Karavanke, ki sodi v mrežo geoparkov pod okriljem UNESCO.

 

 

Pokrajina Koroške je res čudovita. Sodi med najbolj hribovite slovenske pokrajine. Vsem ljubiteljem narave zastane korak in očarano obstoji ob pogledu na dolino Krajinskega parka Topla in njene čudovite planinske travnike. Tudi mi smo se podali med samotne kmetije in bili deležni obilo prijaznih gest domačinov in čudovitih razgledov. Pokrajina med Olševo, Dravskim poljem in mejo z Avstrijo je največje območje samotnih kmetij. Nas je očarala vas Strojna, kjer še posebej izstopa Janeževa domačija. Pot smo nadaljevali preko Jamnice in Šentanela. Kljub temu, da nismo bili najavljeni, so nas povsod prijazno sprejeli, nam ponudili pijačo in jedačo in se nam posvetili s prijaznim pogovorom. Poleg tega so nam ponudili njihovo lokalno pijačo Mošt, ki bi ga najlažje opisala kot jabolčno vino. Na naše presenečenje smo na eni od samotnih kmetij odkrili tudi kolesarki hotel, kamor prihajajo kolesarji z vsega sveta. Koroška je izjemo priljubljena destinacija za kolesarje, saj ponuja različne tipe prog. Na vse gričevnate strani se razprostirajo mogočni gozd, jezera in slapovi. Mi smo obiskali Ivarčko jezero pod Uršljo goro, ki žal več ne žari v svoji najboljši podobi. Da bi popravili vtis, smo se podali proti Uršlji gori in prav zares dobro izkoristili dan. Našli smo namreč kmetijo tik ob bivšem smučišču, kjer so nas prijazno postregli in nam namenili nekaj svojega časa, kljub temu, da je bila ura sedem zvečer in so bili ravno pri večerji. Ponudili so nam del svoje večerje, za nameček pa nam je niso želeli računati. Kljub vsemu smo jim večerjo plačali, ker je bila res odlična in prijaznost na zelo visokem nivoju. Kmetijo smo polnih prijetnih občutkov in začudenja, da kar po tri do štiri generacije živijo v isti hiši in da se na večerji pri eni hiši zbere celoten zaselek, odšli nazaj v dolino.

 

 

Naslednji dan smo se podali na obisk k Dravskim splavarjem. V kolikor se potepate po Koroškem tega prav zares ne smete zamuditi. Prvi pisni viri omenjajo splavarstvo po reki Dravi že v letu 1280. Splavarstvo je bilo v 19. In 20. stoletju najmočnejša gospodarska panoga v Dravski dolini. Flosarji so prevažali les po reki vse do mest na Madžarskem, do Srbije in Romunije. Delo splavarjev je bilo zelo naporno in nevarno zaradi drznega spopadanja z rečnimi vrtnici, a tudi dobro plačano. Sedaj pa so splavi prilagojeni turistični vožnji. Najboljše doživetje splavarjenja je z zaključeno skupino, lahko pa preverite, kdaj imajo najavljene skupine in se jim pridružite kot posameznik ali družina. Na samem splavu ne manjka dobrih šal, glasbe, hrane in pristnega izročila tradicije.

 

 

Nedaleč stran so Radlje ob Dravi, kjer je edino popolnoma naravno kopališče - bazenski kompleks. Za čiščenje vode uporabljajo le žive organizme, posebne trave in dodelano filtracijo. Vsem, ki se želite kopati v bazenu brez klora in podobnih primesi, boste nad videnim več kot navdušeni. Vstopnina v bazen je zelo ugodna in tako nadvse primerna tudi za družine, ki si želijo kopanja v naravni vodi v urejenem in varnem okolju.

 

 

Na Koroškem lahko vidite številne dobro ohranjene primerke tradicionalne kmečke arhitekture, ki nas s prvinskim zunanjim izgledom in notranjo urejenostjo seznanjajo s kmečko-delovnim okoljem in življenjem, kot ga je zelo nazorno opisoval Prežihov Voranc. Mi smo se podali na eno takih kmetij; Turistično kmetijo Klančnik. Kmetija je res raj za otroke in vse ljubitelje narave, živali in odlične hrane. Na kmetiji vam predstavijo zgodovino v 160 let stari velbani kleti, s turističnim vlakcem vas popeljejo v oboro gojene divjadi in do biološke učilnice, kjer lahko spoznate pestrost živalskih vrst v Sloveniji (nagačenih preko 100 različnih vrst živali). Za konec pa ponudijo odlične domače jogurte, divjačinske salame in domač jabolčnik (mošt). Naši otroci so bili navdušeni nad kmetijo, saj imajo zelo radi živali, na kmetiji pa imajo tudi igralni kotiček za otroke in veliko prostorno dvorišče. Naša enoletnica je seveda vse raziskovala na kolenih in ob tem neizmerno uživala. Najboljšo oceno pa si je prislužil domač jogurt z okusom stracciatelle, ki smo ga žal pozabili kupiti za domov, smo pa na veselje naših brbončic domov prinesli nekaj ostalih njihovih izdelkov. Za obisk kmetije se je dobro predhodno najaviti, saj imajo obilico dela na 100 hektarjih, ki jih obdelujejo.

 

 

Za sladek zaključek potepanja pa je obvezna postojanka v Medenem raju Perger v Slovenj Gradcu. Na kratko bi lahko zapisala, da gre za čudovit primer družinske tradicije; medičarske, lectarske in svečarske obrti, ki očara in navduši vsakogar. Njihova doživeta osebna predstavitev veličastnih (tudi protokolarnih) naravnih in izjemno okusnih izdelkov vam ponuja dve uri čudovitega doživetja. Degustacija prvovrstnih domačih bombonov, več vrst nagrajenih ekoloških medenjakov, brezalkoholne staroslovanske pijače – OL, medenega žganja in po želji tudi medenega vina. Ob koncu imajo pripravljeno še presenečenje za vse ljubitelje živali in svetovno atrakcijo, ki naj ostane skrivnost in presenečenje. Obisk je zelo zabaven za zaključene skupine pa tudi za posameznike, a le ob predhodni najavi. Nam bodo vedno ostali v čudovitem spominu, saj nam je njihova svečka (imamo jo v otroški sobi), ki ima očitno čudovito energijo (brez prižiga), podarila prvo prespano noč po letu dnu od rojstva naše hčere.

 

 

Prijaznost Korošcev je izjemna in lepote, ki jih ponuja pokrajina in izročilo, kar kličejo po ponovnem obisku.
 

Misel dneva

Sprva si seme!

Sprva si seme, ljubezen sejavčeva, da te poseje, da te pozabi...

Potem si pšenica, zrela za igro z vetrom in s kosci.

Potem si nekomu vsakdanji kruh.

Avtor:Tone Kuntner

 

Prijavite se na naše E-novice
in vsak teden boste prejeli zanimive ponudbe naravnost v vaš e-poštni predal.

Slovenska čebela