Velika noč, miza dobrot in novih moči

Cvetna nedelja je za nami, izteka pa se tudi veliki teden. V tem tednu so gospodinje vedno očistile hišo in jo pripravile na praznike. Veliki petek je veljal za dan žalosti in je edini dan v letu, ko v cerkvi ni maše. Na oltarju sta le dve sveči, tabernakelj je odprt in prazen, pred njim je v temno tančico zavit križ. Na ta dan je po vseh krajih vladala tišina, razen v krajih kjer so po tretji uri »Boga strašili«. Za ta običaj je veljalo, da je moral biti trušč in ropot čim bolj glasen, kot grom, ki strese zemljo. Povsod je veljalo, da se na veliki petek na poljih in njivah ne sme več delati. Veliki petek je bil po vsem Slovenskem najstrožji postni dan. Vsi stari vremenski pregovori pravijo, da na današnji dan ne sme biti dežja, v kolikor pa dežuje bo izjemo slaba letina.

Velikonočna sobota je začetek velikonočnega slavja. V cerkvi se blagoslovi novi ogenj in krstna voda. Blagoslovljeni ogenj še dan danes mladina raznese po okoliških hišah v drevesnih gobah, s skrbnostjo, da ne bi ugasnil. Gospodinja v hiši s tem ognjem zgodaj zakuri peč, v kateri ponekod še vedno pečejo velikonočno potico. Dopoldne se v vseh hišah pripravljajo velikonočne jedi in pirhi. Nekoč je bilo treba ohraniti sveti ogenj v ognjišču vsaj čez praznike, če ne je hišo doletela nesreča. Sveta voda pa se je od nekdaj uporabljala za zaščito doma. Ljudje so hodili v cerkev po sveto vodo in z njo poškropili živino, bolne, vogale hiše, pokrižali otroka. Vse to za več sreče, zdravja, rodnosti, in kot zaščito.

Na velikonočno soboto gospodinja pripravi velikonočne dobrote v košaro za velikonočni želenj. Po večini krajev velikonočna košara zajema: potico ali poseben beli kruh (Kristusova krona), pleče ali šunko (Kristusovo telo), hren (žeblji), rdeči pirhi (Kristusova kri), klobase (vrvi s katerimi je bil zvezan Kristus). Gospodinja in otroci, ki nesejo k žegnanju naj bi bili zelo lepo oblečeni, ker gre za velik praznik. Jedi pa se lahko pojedo šele v nedeljo po jutranji maši, do tedaj pa naj bi košara dobrot stala na posebnem mestu v hiši. Na ta dan se drugega pri hiši ni delalo. Le fantje so lahko hodili v vas k dekletom po pirhe.

Slovenska velikonočna jajca: pirhi, pisanice, pisanke, remenke ali remenice, se uvrščajo med najlepše okrašene primerke v Evropi. Vse značilnosti in različnosti pokrajin, odsevajo tudi v naših pirhih.

Velika noč je bila najbolj vesel in slovesen praznik naših prednikov. Slavljenje Kristusove zmage nad smrtjo so praznovali glasno, s kresovi po gričih in pokanjem topičev. V cerkvi so potekale slavnostne procesije in prepevali so velikonočne pesmi. Po maši pa je bil čas, da se zbere vsa družina in uživa v velikonočnih dobrotah. Velikonočno ponedeljek je bil dodatni dan slavja in namenjen pesmi in bolj zabavnemu in družabnemu slavju.

Pirhe lahko pripravimo na najbolj tradicionalen način; v čebulnih olupkih s travniškimi rožami ali v svilenih krpicah. Moderni načini pa so; barvanje s pomočjo brivske pene, lepljenje semen ali volne, s tehniko voskanja, servetno tehniko ali preprosto risanje z različnimi barvami.

Recept za tradicionalno potico.

Testo za potico

75 dag bele mehke moke

2 dag kvasa

3 žlice mlačnega mleka

½ litra toplega mleka

2-3 žlice sladkorja

1 žlička soli

malo ruma

nastrgana limonina lupina

vaniljev sladkor

2 jajčna rumenjaka

Za nadev:

1 kg očiščenih orehov

2,5 dcl vročega mleka

15 dag surovega masla

Nastrgana limonina lupina

25 dag kisle smetane

2 vanilijeva sladkorja

2 rumenjaka

trd sneg 2 beljakov

½ dcl ruma

POSTOPEK

V posodici pripravimo kvasec (3 žlice mlačnega mleka, žlička sladkorja, kvas, dobro premešamo, da izginejo grudice in pustimo, da lepo vzhaja). V drugo posodo presejemo ogreto moko, ki ji primešamo ščepec soli, ostali sladkor, stopljeno, a ne vročo maslo, rumenjake, limonino lupino, rum in na koncu kvasec. Testo dobro stepemo s kuhalnico od 20 do 30 min. Po vrhu posujemo moko, pokrijemo in postavimo na toplo da vzhaja. Med tem pripravimo nadev.

Orehova jedrca drobno zmeljemo in prihranimo 2 pesti za potresanje. Jedrca poparimo z vročim mlekom in jih ohladimo.

Ko se masa ohladi, vmešamo ostale sestavine. Sneg dveh beljakov dodamo na koncu. Z nadevom namažemo testo. Namazan nadev potresemo s pestjo zmletih orehov in lahko dodamo tudi rozine namočene v rum. Testo zelo na tesno zvijemo, na koncu zvitka s prsti dodobra stisnemo teso skupaj in ga položimo v z maslom namaščen pekač. V pekaču potico pokrijmo s prtom in pustimo hajati približno 20 minut (vidimo, da nam potička v modelu lepo kipne). Potico namažemo z razžvrkljanim jajcem in postavimo v naprej ogreto pečico na 180 stopinj in pečemo 45 minut. Potem temperaturo zmanjšamo na 150 stopinj in pečemo približno 25 minut oz. ko vidimo, da ima potica lepo rjavo skorjo in ko potrkamo nanjo, votlo zadoni, je pečena.

Ko je pečena, jo le zvrnemo tako da je zgornji del spodaj, najbolje na časopisni papir in pustimo, da se popolnoma ohladi in jo posujemo s sladkorno moko. Lahko jo zavijemo v prozorno folijo in tako počaka par dni sveža in mehka.

Misel dneva

Sprva si seme!

Sprva si seme, ljubezen sejavčeva, da te poseje, da te pozabi...

Potem si pšenica, zrela za igro z vetrom in s kosci.

Potem si nekomu vsakdanji kruh.

Avtor:Tone Kuntner

 

Prijavite se na naše E-novice
in vsak teden boste prejeli zanimive ponudbe naravnost v vaš e-poštni predal.

Slovenska čebela