Pust je v preteklosti veljal za začetek novega leta. Pust na nek način tako dojemamo še danes, saj je to čas, ko je v dnevu več sončnih žarkov, dnevi so daljši, več je svetlobe in toplote. Najlepše pri vsem je opazovanje kako se prebuja narava. Tako lahko povzamemo, da se prebuja novo leto.

Pustne obrede in šege so naši predniki delno povzeli po rimskem imperiju. Še vse do danes se je ohranilo, da moramo v tem času praznično in obilno jesti. Tako poznamo in slavimo »debeli« ali »tolsti« četrtek in pa pustno nedeljo, ki ji ponekod (Štajerska) pravijo »mastna« nedelja. Veljalo je, da mora biti za pusta vsakdo sit, človek in živina. Menili so namreč, da družina, ki na tako pomemben praznik, na mizi nima obilja bo stradala celo leto. V vseh slovenskih regijah je tradicija velela, da mora biti na mizi veliko svinjine, ki se jo skuha in pripravi že na »debeli« četrtek. Tako velja debeli četrtek za praznik debeluhov. Revež je tisti, ki si ob pustu ne more privoščiti obilne pojedine.

Po vsej Sloveniji je bila znana pesem; Hopsasa, risasa, pustna nedelja – lan sem bil špeha sit, letos pa zelja….

Še danes nam je izročilo o norčavem pustu in obilni mizi zelo blizu. V pozabo tonejo pustne vraže in prepričanja. Naj omenimo samo dve. V pustnem času se je včasih pletlo in vezalo brezove metle, da se je pometlo vse, kar je bilo slabega v starem letu. Ali pa so verjeli da, »kdor na pusta drva kolje, je vse leto dobre volje«. Od kraja do kraja so si bili običaji drugačni, a vsi so temeljili na enakih dejstvih. Ob pustnem času so radi vedeževali in napovedovali vreme. Veljalo je več pregovorov, naštejmo vsaj dva: » Če se pust na soncu greje, letina se med dobre šteje.« »Zelen pust, bela velika noč.« Napovedi so se seveda razlikovale glede na kraj. Ker je pust muhaste narave in ne goduje vsako leto na isti dan, se na napovedi ni moč zanesti.

Vsekakor je to pustni čas, ko bi se morali vsi znati sprostiti in poiskati otroka v sebi. Pustni čas je edini čas, ko si je dovoljeno nadeti maske, postati nekdo drug. Pustne norčije bi morali dojemati kot sprostitveno terapijo za celo leto. Ker imamo v Sloveniji bogato izročilo, bi bilo lepo obujati in ohranjati sprevode povsod, ne zgolj v nekaj krajih s Ptujem na čelu. Otroci obožujejo pustno dogajanje, saj je to za njih posebno doživetje, z liki in norčijami, ki jih najdejo sicer le v knjigah. V njih to spodbuja igrivost in ustvarjalnost.

Letos je »debeli« četrtek 23.2.2017. V ta namen smo vam pripravili idejo za »debelo« kosilo (Vir: Janez Bogataj, Okusi Slovenijo).

Skuha (značilno za Vipavsko dolino)

Sestavine:

50 dag leče (ali fižol v zrnju)
3 dag slanine
3 žlice pšenične moke
1 česen
1 čebula
2 para klobase
1 žlica kisa ali vina
lovorjev list

Lečo (ali fižol) skuhamo ter odcedimo. Na lečo dolijemo 1,5l vrele vode, dodamo poper, sol in lovorjev list. Nato pripravimo prežganje s slanino, moko, čebulo, česen ter primešamo k leči. Dobro premešamo in vremo še 10minut. Dodamo klobase (lahko tudi gnjatne odrezke), žlico kisa (ali vina) in premešamo. Kozico odstavimo in za kratek čas pokrijemo, nato jed postrežemo.

Spremljate naš blog še naprej, v naslednjih dneh bomo predstavili značilne pustne norčije in sprevode po posameznih slovenskih regijah. Prav tako bomo predstavili nekaj idej za pustne maske.